NEDELJA, 26. JULIJ 2015

Po dolgih letih pozabe ali zamolčanosti dogodka na robu vasice Kokovo / Coccau / Goggau / Cocau nad Trbižem, v neposredni bližini današnje tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo, na ozemlju, ki pa je bilo nekoč v davnini del skupne domovine slovanskih, romanskih in germanskih ljudstev, to je Oglejskega patriarhata, je 26.julija 2015 vendarle spomin nanj ponovno zaživel v srcih prisotnih Slovencev, Furlanov, Avstrijcev in Italijanov. Zbrani predstavniki treh držav in štirih narodnosti so v tamkajšnji skromni cerkvici sv. Nikolaja, okrašeni s prekrasnimi freskami, počastili obletnico velike, a žal malo poznane bitke, ki se je tod odvila istega dne leta 1478, in v kateri je junaško padlo 300 upornikov proti enemu izmed turških vpadov na domača tla, tla današnje Srednje Evrope. Pod imenom “Alpske Termopile” je uradno in slovesno komemoracijo organiziral in izpeljal Moviment Civic Alpin-Adriatic “Fogolâr Civic” / Alpsko-Jadransko Državljansko Gibanje “Fogolâr Civic” (slednje v slovenščini označuje “Domače Ognjišče”) iz Vidma, furlansko-slovenska čezmejna civilna iniciativa. Člani te iniciative se zavedajo izjemnega pomena obujanja naše skupne zgodovine za razvoj ne le dobrih sosedskih odnosov, temveč tudi krepitev skupnih tradicij in interesov v srednjeevropskem prostoru. Slovesnost se je začela z mašo posvečeno žrtvam, ki so jo opravili domači župnik Don Giuseppe Morandini, čedajski dekan monsinjor Livio Carlino ter kaplan Don Tarcisio Bordignon. Slednji, izredno priljubljen med ljudstvom, poznan po svoji odprtosti in nekoliko liberalnem slogu, je istočasno praznoval svojo 60-letnico maševanja. Maša je potekala v štirih živih jezikih v rabi na tem koščku zemlje, torej italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini, sledili pa so ji civilni nagovori. Predsednik Gibanja, zgodovinar in pobudnik obeleženja, prof. Alberto Travain, je v svojem nagovoru med drugim poudaril organiziranost slovenskih kmečkih uporov proti Turkom in pojasnil, da se je s slovenske strani upornost razširila naprej med Furlane. Spregovoril je o Petru Wunderlichu, vodji v tistem obdobju ustanovljene Koroške kmečke zveze, zaradi potrebe po obrambi ljudstva pred grozečimi napadi tedanje turške vojaške velesile, in hkrati usmerjene proti avstrijskemu plemstvu, ki je svoje ljudstvo v težkih trenutkih prepustilo samo sebi in svoji iznajdljivosti. Ok. 3000 kmetov in rudarjev se je postavilo po robu približno 20.000 Turkom, ki so čez prelaz Predel prodrli na področje Kanalske doline. Večina upornikov se je prestrašila hude premoči turške konjenice in se razbežala, le kakih 600 junaških mladeničev se je podalo na bojno polje in se vztrajno borilo do konca. Upor so Turki popolnoma zatrli in uporniki so do zadnjega junaško padli. Po ocenah naj bi bilo tod pokopanih ok.300 žrtev, upornikov, katerih vodja je bil neki domačin, pogumen kmečki fant z imenom Matjaž. Legenda pravi, da odtlej Matjaž s svojo vojsko počiva v srcu gore in čaka na trenutek, ko bo moral ponovno stopiti svojemu ljudstvu v bran. Na to se pač opira ena od utemeljitev nastanka ljudske zgodbe o Kralju Matjažu. Primerjava špartanskega kralja in poveljnika Leonidasa, padlega skupaj z vsemi 300 vojaki sredi boja proti Perzijcem v soteski Termopile l. 480 pr.n.št., in slovenskega Matjaža, nosi torej v sebi globoko simboliko. Zelo pomembno pa je po Travainovih besedah , da je verjetno prav pri Wunderlichu dobil navdih Antonio Savorgnan, karizmatični furlanski revolucionar, med Furlani poznan kot Toni il Sassin, ki je malo kasneje, na Veliki četrtek (furlansko Joibe grasse) l. 1511, ljudstvo popeljal k velikemu uporu proti plemstvu in v Vidmu ustanovil nekakšen protiparlament imenovan Contadinance, to pa je predstavljalo do tedaj edinstveni primer vladavine kmečkega prebivalstva v Evropi. “Kakor v grških Termopilah, na pirenejskem Roncesvallu, pri Lepantu in pred dunajskim obzidjem, sta se, na rovaš človeških življenj, tudi na Kokovem kovali evropska zgodovina in identiteta”, je zaključil Travain. Predstavnik slovenske delegacije in koordinator slovenskega krila Fogolârja Civica, mag. David Bizjak, je izrazil ganjenost ob lepoti cerkvice in poduhovljenosti mesta, na katerem počivajo naši pogumni predniki in napovedal, da bomo obletnico odslej praznovali vsako leto ter na ta način dogodku priznali vrednost, kakršno si zasluži. Predstavnik avstrijske Koroške, predsednik Zveze slovenskih organizacij, dr. Marjan Šturm, pa je srečanje opisal v luči skupnega boja Slovencev, Italijanov, Avstrijcev in Furlanov za staro pravdo oziroma za demokratizacijo družbe, kar tudi danes predstavlja poseben izziv. Prof. Renata Capria D’Aronco, predsednica videmskega kluba Unesco, je spregovorila o iskanju svobode in pravice kot dveh temeljnih vrednot naše civilizacije, lokalni zgodovinar Raimondo Domenig, predstavnik etnografskega muzeja iz Valbrune pa je poudaril, da se danes vsi do obnemoglosti posvečamo razsežnostim 1. svetovne vojne, medtem pa pozabljamo na žrtve kmečkih uporov, ki so od ljudstva terjale nič manj krvav davek. Med slovesnostjo se je zvrstilo še več govorcev, predstavnikov različnih civilnih iniciativ, rudarjev in gasilskih enot iz Italije in Avstrije.